Kulturni dan 8. razredov – Po poti kulturne dediščine

V četrtek, 8. decembra 2022, smo imeli 8. razredi kulturni dan. Obiskali smo rojstne hiše naših največjih književnikov: Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna in seveda našega največjega pesnika in avtorja naše himne, Franceta Prešerna. Razdelili smo se v dve skupini: eno je vodila vodička, drugo pa vodič.

Voznik nas je najprej pripeljal do Žirovnice, kjer se je rodil Prešernov najboljši prijatelj Matija Čop. Tu se je naša skupina izkrcala, druga pa se je odpeljala naprej v Vrbo. Hodili smo slabih pet minut in že smo prispeli do Čopove rojstne hiše.

Originalna hiša, kjer se je Čop rodil, se je pred leti podrla, zato so tam postavili repliko hiše, ki je povsem podobna prejšnji.

V hiši smo si ogledali film, v katerem so bili vsi štirje avtorji na kratko predstavljeni, vmes pa smo rešili tudi del učnega lista.

Matija Čop se je rodil leta 1797, umrl pa je leta 1835, star komaj 38 let. Utopil se je v Savi. Nekaj časa je bil učitelj, nato pa je zaradi učencev, ki niso poslušali in bili tiho, raje postal knjižničar v licejski knjižnici v Ljubljani. V novi službi je ustrezno razvrstil in popisal kar 21.000 knjig. V ta namen je prebral od 12 do 15 knjig na dan, kar se danes zdi nepredstavljivo! Poleg tega je znal še 19 jezikov, med njimi oba klasična: staro grščino in latinščino. Izvedeli smo, da sta se s Prešernom  skupaj borila v črkarski pravdi, ko se je odločalo, katera pisava bo prevladala, in spoznali nekatere nekdanje pisave (bohoričico, metelčico in dajnčico). V Čopovi hiši je tudi muzej, ki vsebuje najdbe iz poznoantične naselbine Ajdne, visoke skalne vzpetine na južnem pobočju Stola, kamor so se preselili tedanji ljudje, da bi bili varni pred napadi raznih plemen. Najbolj nas je navdušila zaponka v obliki ptice, prikazana s pomočjo holograma. »Bronasta ptica« se je večkrat pojavila tudi v filmu, kjer se je v obliki posrečene animacije spreletavala od avtorja do avtorja.

Po ogledu muzeja smo pomalicali, nato pa je po nas prišel avtobus, ki nas je zapeljal do Vrbe. Ko smo prehodili nekaj metrov, smo prišli do cerkve Sv. Marka. Tam nas je obiskal vaški pes in se nam pustil, da smo ga božali.

Vodička nam je povedala nekaj zanimivosti o cerkvi, nato pa smo odšli do Prešernove rojstne hiše.     

Izvedeli smo,  da je hiša v tistih časih sodila med bogatejše, saj je imela debele zidove in veliko krušno peč, ki so si jo v tistih časih le redki lahko privoščili. Pokazala in opisala nam je tudi dele hiše, kot so: veža, hiša, črna kuhinja, špajza … Po tem ko smo ponovno rešili del delovnega lista, smo si ogledali tudi posnetek, ki govori o Prešernu.

                                                                                                                 

Nazadnje smo se sprehodili še do vaške lipe sredi Vrbe, okrog katere stoji 16 velikih kamnov, na katerih so v preteklosti sedeli kmečki gospodarji in odločali o pomembnih vaških zadevah. Število kamnov kaže na to, da je bilo v Vrbi nekoč 16 kmetij.

Ko je po nas prišel avtobus, smo se odpeljali v Doslovče, kjer se je rodil avtor našega največjega zgodovinskega romana, Fran Saleški Finžgar. Naslov romana je Pod svobodnim soncem in govori o tem, kako smo se Slovani borili proti Bizantincem in se trudili biti samostojni. Ko smo prišli do Finžgarjeve hiše, smo takoj opazili razliko med bogato Prešernovo hišo in revno Finžgarjevo. Hiša je bila manjša in imela je tanke zidove, nižje strope, manjšo krušno peč … V hiši smo se posedli in poslušali vodičko, ki nam je pripovedovala razne anekdote o pisatelju. Povedala nam je, da je pisatelja zelo zanimala narava in da je ob prostem času hodil ven in opazoval razne hrošče, kobilice, čebele itd. Fran Saleški Finžgar se je rodil leta 1871, umrl pa leta 1962 v Ljubljani. V knjigi Leta mojega popotovanja je opisal svoje težave v otroštvu in kasneje, ko je bil odrasel.

Po obisku v Doslovčah smo se odpeljali še v Rodine, kjer se je leta 1891 rodil in leta 1966 umrl avtor Bobrov Janez Jalen. V hišo pisatelja nas je pospremil njegov pranečak, ki je sedaj že starejši gospod. Povedal nam je, da je bil Janez Jalen zelo nabritega oz. hudomušnega značaja, kar mu je malo oteževalo življenje. Izvedeli smo veliko njegovih prigod, ki so nas spravljale v smeh. Jalnov roman Bobri govori o naših prednikih koliščarjih, ki so živeli na naših tleh, o njihovih navadah in o tem, kako so se preživljali. Z obiskom hiše Janeza Jalna se je naš kulturni dan končal.

Preživeli smo lep dan in izvedeli marsikaj novega o velikanih naše književnosti.

Besedilo: Lovro Račič, 8. c                                                                                                         

Fotografije: Mihailo Suvajčević, 8. b

(Visited 5 times, 1 visits today)

Morda vam bo všeč tudi...

Dostopnost